Evropska sredstva

Evropska sredstva

Naziv aktivnosti

Novogradnja vinske kleti s pripadajočo opremo za predelavo grozdja podukrepa 04.2. Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva.

Povzetek

Gradnjo vinske kleti v velikosti 187,37 m 2 in nakup opreme za vinsko klet.

Na kmetiji smo pred investicijo imeli le staro vinsko klet, vendar je bila premajhna, zato smo se odločili za gradnjo nove kleti, da bomo lahko svoje pridelke predelali, v vino višje kakovosti in tako povečali dohodek na kmetiji.

Glavne dejavnosti

Smo vinogradniška kmetija. Dolgoročno imamo vizijo povečati pridelavo kakovostnega vina in posodobiti kmetijsko pridelavo.

Da bomo povečal dohodek na kmetiji smo se odločil zgraditi novo klet in obnoviti staro, ter povečati grozdja v kakovostno vino. Tako, da so investiral v gradnjo nove vinske kmeti z zmogljivostjo 25000 l . Vinograde redno obnavljamo (v zadnjih 3 letih smo obnovili 5 ha) imamo pa namen nasaditi nove vinograde to je odpraviti zarast in tako povečat površine pod vinogradi.

Na osnovi tega smo se odločili za investicijo, saj bomo s posodobitvijo svoje delo lahko opravili kvalitetnejše, prav tako pa se bo dvignila storilnost in bomo lahko prešli na povečan obseg pridelave , ter dvignili kakovost vina.

Cilji

S sredstvi pridobljenimi na tem javnem razpisu bodo na kmetiji doseženi naslednji cilji:

  • posodobitev in povečanje obsega kmetijske proizvodnje,
  • ohranitev delovnih mest in zmanjšanje obsega fizičnega dela,
  • povečanje dohodka na kmetiji,
  • dvigniti kakovost vina.

Pričakovani rezultati

Povečanje tržne proizvodnje zaradi povečanja končnega proizvoda, izboljšanje ekonomske uspešnosti zaradi zmanjšanega obsega ročnega dela, spremembe tehnologije predelave pridelka, večja kakovost končnega pridelka-vina.

Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep 10)

Cilji: Zmanjšati vplive kmetovanja na okolje.
Pričakovani rezultati: Ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam.
V primeru odobrenih sredstev nad 10.000 € se doda še:
Povzetek: Ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP) podpira kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji in je namenjen spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam. Plačila spodbujajo izvajanje kmetijskih praks, ki presegajo obvezne standarde, to je običajno kmetijsko prakso. To niso dohodkovna plačila, ampak plačila za kritje dodatnih stroškov in izgube prihodka zaradi izvajanja nadstandardnih zahtev ukrepa KOPOP. S temi plačili se kmeta »nagradi« kot skrbnika okolja, ki s svojimi aktivnostmi poleg pridelave hrane, ohranja naravo, varuje vode in tla, vzdržuje krajino, zagotavlja pa tudi izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin.
OPERACIJA VINOGRADNIŠTVO
Operacija »Vinogradništvo« pomeni spremembo obstoječih kmetijskih praks. Namenjena je ohranjanju in izboljšanju lastnosti in rodovitnosti tal z nadzorovano uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, prispeva pa tudi k zmanjševanju erozije in izpiranja hranil.

Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (ukrep 13)

Cilji: Ohraniti obdelanost kmetijskih zemljišč, ohraniti poseljenosti podeželskih območij in zagotavljati javne koristi na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD).
Pričakovani rezultati: Plačila OMD bodo prispevala k ohranjanju in spodbujanju sonaravnih sistemov kmetovanja, ohranjanju kulturne krajine podeželskih območij ter trajnostni rabi kmetijskih zemljišč.
V primeru odobrenih sredstev nad 10.000 € se doda še:
Povzetek: Slovenija ima velik delež kmetijskih površina na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, kar zmanjšuje konkurenčnost slovenskega kmetijstva, omejuje izbor možnih proizvodnih usmeritev in viša stroške proizvodnje. To vodi v opuščanje kmetijstva na teh območjih, zaraščanje kmetijskih zemljišč, izgubo biotske raznovrstnosti in kmetijske krajine.
Glavne aktivnosti: Z vzdrževanjem kmetijskih zemljišč v proizvodni funkciji ohranjamo ne le proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, pač pa tudi razpoložljiv naravni vir, ki je življenjski in gospodarski prostor za domačine kot tudi prostor za rekreacijo in preživljanje prostega časa za ljudi izven teh območij.
Kmetijsko gospodarstvo je s svojimi kmetijskimi površinami uvrščeno v območja z omejenimi možnostmi s 76 % površin v gorskem območju in območju s Posebnimi omejitvami.

Evropska komisija: Razvoj podeželja 2014-2020>>
Program razvoja podeželja>>

Projekt EIP: Prilagoditev pridelave grozdja na klimatske spremembe in ohranjanje biodiverzitete se izvaja v okviru podukrepa 16.5: Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam. Podukrep je delno financiran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020.

Vodilni partner: KGZS Zavod Ptuj, Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj

Partnerji v projektu:

  • Kmetijski inštitut Slovenije,
  • Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor,
  • Vinarska zadruga Haloze z.o.o., so.p.,
  • Martinčič d.o.o.,
  • Vina Frešer,
  • Vina Zavec,
  • Vina Gorjup,
  • Vinogradništvo Žnuderl,
  • Vina Gjerkeš.

Trajanje projekta: 9.1.2021 – 9.1.2024
Višina odobrenih sredstev: 221.216,40 EUR
Celotna vrednost projekta: 249.015,94 EUR
Projekt je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Opis projekta

Projekt zajema širok spekter aktivnosti na petih po obsegu in načinu pridelave grozdja različnih kmetijah. Projekt je razdeljen v tri funkcionalno povezane sklope.

1. SKLOP: Preprečevanje erozije tal v vertikalnih nasadih z opuščanjem herbicidov

Preizkušali bomo vpliv različnih načinov obdelave in oskrbe tal v pasu pod trsi na bolezni trte in erozijo tal. Prav tako bomo preizkušali vpliv gnojenja z organskimi gnojili (briketirana) z uporabo deponatorja in gnojenja po površini brez deponatorja na intenzivnost rasti travne ledine. Pri gnojenju po površini lahko pričakujemo večjo intenzivnost rasti travinja, ki ima za posledico težje obvladovanje pasu pod trsi. Preizkušali bomo tudi vpliv različnega časa oskrbe tal pod trtami na bolezni vinske trte in primerjali oskrbo tal z uporabo herbicida in oskrbo tal brez uporabe herbicida.

2. SKLOP: Oskrba tal in brežin v terasnih sistemih z ohranjanjem biodiverzitete pomembne za ohranjanje travniških habitatov

S poskusi bomo ugotavljali vpliv oskrbe tal na biodiverziteto medvrstnega prostora v terasnih sistemih in jih primerjali med seboj. Ugotavljali bomo vpliv pozne košnje brežin na biotsko raznovrstnost. Preizkusili bomo različne načine oskrbe tal brez uporabe herbicidov in oskrbo brežin s specialnim mulčerjem s pletvenikom za oskrbo zunanjega dela vrste na terasah in preizkušali različne čase oskrbe brežin na razvoj pomembnih habitatov.

3. SKLOP: Vpliv protitočnih mrež na dozorevanje, kakovost in zdravstveno stanje grozdja ter kakovost vina

Postavitev protitočnih mrež bo izvedena vertikalno (navpično) ob listni steni trsov z variacijami glede na razvojne faze vinske trte.

V tem sklopu protitočnih mrež bomo spremljali več parametrov:

  • vpliv na osvetlitev listne površine in asimilacijo;
  • vpliv na zmanjšanje sončnih ožigov na grozdnih jagodah;
  • monitoring glivičnih bolezni (peronospora, oidij);
  • dinamiko dozorevanja grozdja (pod in izven mreže);
  • senzorično oceno aromatskega profila vina pri sortah Rumeni muškat in Modri pinot, ter
    fenološke zrelosti pečk in vsebnost antocianov pri Modrem pinotu.

Vpliv protitočnih mrež na pojav glivičnih bolezni in dozorevanje grozdja bomo raziskovali na dveh ločenih kmetijah, kjer so protitočne mreže že nameščene. Ugotavljali bomo vpliv na osvetlitev listne površine in asimilacijo ter vpliv na senzorično oceno aromatskega profila vina pri sortah Rumeni muškat in Modri pinot. Prav tako bomo analizirali vpliv postavitve protitočnih mrež na fenološko zrelost pečk in vsebnost antocianov pri Modrem pinotu.

Pri sorti Modri pinot bomo dodali še vpliv odstranjevanja listov v coni grozdja na kakovost vina. Skupaj bomo vinificirali 9 vzorcev Rumenega muškata in 18 vzorcev Modrega pinota. Opravljena bosta 2 talna monolita z opisi, ter podrobne kemične analize za vse vinificirane vzorce sorte rumeni muškat in modri pinot.

Namen in cilji projekta

Spodbujanje naravne biodiverzitete travne ruše v vinogradih in s tem poskrbeti za optimalne pogoje za rast in razvoj vinske trte. S projektom nameravamo proučiti oskrbo tal v terasnih sistemih brez uporabe herbicidov z ohranjanjem biodiverzitete in ugotoviti vpliv protitočnih mrež na dozorevanje, kakovost in zdravstveno stanje grozdja. Glede na pridobljene rezultate ugotoviti optimalni časa postavitve protitočnih mrež in vpliv mrež na kakovost dozorevanja grozdja ter pojav bolezni – oidij.

Glavni cilji projekta:

  • približati zainteresirani javnosti obdelovanje s trajnim travinjem zatravljenih vinogradov
    brez uporabe herbicidov;
  • preprečevanje erozije tal v vertikalnih nasadih;
  • predstaviti rezultate analize vpliva protitočnih mrež na dozorevanje, kakovost in zdravje grozdja čim širši javnosti.

Pričakovani rezultati

Ključni rezultati projekta so prilagoditev obdelave vinogradov na podnebne spremembe in ohranjanje biodivezitete ter preprečevanje erozije tal.

Projekt je zastavljen tako, da omogoča spremljanje in implementacijo rezultatov projekta v prakso čim širši javnosti in potencialnim uporabnikom. Za namene razširitve rezultatov bo pripravljen vodnik za obdelavo tal brez uporabe herbicidov, ki bo opremljen s časovnico obdelovalnih del v vinogradnih.

Pričakujemo, da se bodo kmetje oziroma vinogradniki v večjem deležu odločali za način obdelovanja tal s katerim bodo preprečevali erozijo in opuščali herbicide ter hkrati oskrbeli površine z ohranjanjem biodiverzitete.

Na dolgi rok pričakujemo obogatitev biodiverzitete na brežinah terasnih sistemov in zmanjšanje erozije tal na višjih naklonih vinogradov vertikalnih zasaditev.

Potencialni uporabniki pridobljenih rešitev so kmetje vinogradniki in ljubiteljski vinogradniki.

Rezultate lahko v prakso implementirajo tudi sadjarji in kmetje.

Koristne povezave

Prenesi PDF